Iztok Mlakar – Èikorija In Kafe lyrics

Na? nono je na'u nonu spoznu na plesu.
An kadar èez en cajt ?la sta v kop pred oltar,
ko vzel jo je v roke, da èez prag jo bo nesu,
je reku: "Po'lu'i, ?ena, tole jaz bm jz gospodar.

Jz dedc sm an jz bom tole komandiru,
k tako bog uka'e an tako je narjen ta svet.
An ahti ?e nekaj, jaz ne bom muliru,
za fru'tk zmeram pravo kafe èem jz met."
Ma ben, na'a nona kafeta ni pila,
je pravla, da zanjo malèk preveè grenko je.
An tako prvo jutro za fru'tk je nardila
za sebe èikoriju, za njega kafe.

Ma kafe je blo drago, ku eno oèke ven z glave.
An ?oldou ni blo za jih metat kar preè.
A ne, je treba blo ?parat, ni kej,
ma, sej te sprave na k'nt èez en cajt tajk'n stro?'k tako ku neè.

An taku drugo jutro na'a nona je vstala,
naskrev? rekla "Bog mi odpusti ta greh."
An polej na ?poret dva lonèka je dala.
Ma èikoriju je skuhala kr v obadveh.

Na? nono pr fru'tku prou neè ni porajtu
an tistu ?lobudru u grlo je zlil.
An tako, ne da bi vedu, vse od tistih cajtov
namesto kafeta èikoriju je pil.

Na? nono je bil grob, ma kej vse na'i noni je zreku,
kadar kej'n bot pr'u je iz betule pijan.
Ha, ma nje ni blo strah, an ?e sam zlodej bi uteku,
ma na'a nona je vedla, da mu bo ?ou drugi dan.

Ne, nono res ni znau bit ne'en kej preveè,
otrok pej vseglih puhna bajta je bla.
Ma zastonj pravit bogu "Ne stoj, jenji, ne veè."
Ne sli'i on tega an da, kukr da.

An tko ob èikoriji so leta jim tekla.
An zmeram nas nona je spravla malèk v smeh,
k lo'la na ?poret dva lonèka je an rekla
potiho, naskrev?: "Bog mi odpusti ta greh."

Kadar na'a nona je umrla, nonotu res ni blo lahko.
Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou.
Ne, zakounu je raj?: "Uh, naj me strela u mhko",
klobuk vzel an palco an pohajat ?ou.

Je pr'u nazaj, ni pol ure pasalo.
An siten ku zmerom kafe je tou met.
Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepo je di'alo,
blo èrno je an moèno, kukr mora bet.

Ga spil je an reku: "Ah, Bog vas ne mara,
ma sej fino kafe je, an lepo di'i.
Ma bolj'ga je skuhala r'nca tastara.
A, tazga kafeta na svetu veè ni."